Za nami je festival Svetla stran noči, tridnevno dogajanje, ki je na različnih lokacijah po Pomurju povezalo naravo, znanje, umetnost in doživetja ter opozorilo na pomen ohranjanja naravne teme in temnega nočnega neba.

Veseli smo, da smo bili del te zgodbe tudi Goričke zvezde – in to kar dvakrat.

V četrtek smo v Expanu sodelovali v sklopu strokovnih predavanj o svetlobnem onesnaževanju in njegovih vplivih. V predavanju »Popolni Sončev mrk – povabilo k raziskovanju nočnega neba« smo se vrnili v leto 1999, ko je popolni Sončev mrk za nekaj nepozabnih trenutkov spremenil Goričko – in marsikomu tudi pogled na nebo.

Toda mrk je bil predvsem izhodišče.

Skozi fotografije, osebne spomine in zgodbe smo pokazali, kaj vse lahko odkrijemo, ko pogled ponovno usmerimo navzgor: utrinke, komete, severni sij, planete, Rimsko cesto in druge pojave, predvsem pa doživetje prave temne noči, ki na Goričkem še vedno predstavlja izjemno naravno in kulturno vrednost.

Festival smo v soboto nadaljevali tam, kamor takšna zgodba pravzaprav sodi – pod zvezdnim nebom. V Budincih, enem najtemnejših območij Pomurja, smo izvedli vodeno opazovanje »Ko se prižge nebo«. Pogledali smo proti zvezdam, spoznavali nočno nebo in se še enkrat prepričali, da teme ne smemo razumeti kot praznega prostora med dnevoma. Tema nam omogoča, da vidimo vesolje.

Prav povezava med predavanjem in dejanskim doživetjem nočnega neba je bila za nas najlepši del sodelovanja na festivalu.

Od Sončevega mrka leta 1999 do današnjih večerov pod zvezdami vodi ista preprosta misel: včasih je dovolj, da ugasnemo luči in pogledamo kvišku.

Hvala organizatorjem festivala Svetla stran noči za povabilo in priložnost, da smo lahko k skupni zgodbi o pomenu naravne noči dodali tudi naš pogled – pogled skozi oči astronomije.

In predvsem hvala vsem, ki ste z nami pogledali v nebo.

Naj temno nebo Goričkega ostane prostor narave, zgodb, raziskovanja in doživetij tudi za prihodnje generacije.