Nekje na obrobju, daleč od središča, se odvija spektakularni naravni pojav (popolni Sončev mrk), ki skozi zgodovino in verovanja predstavlja apokaliptično, materialno uničenje sveta. Dogajanje poteka le na skrajnem ozkem obmejnem območju, kamor privabi veliko število obiskovalcev iz vseh koncev in krajev. Veličastni dogodek in odzivi nanj avtorja razstave navdihnejo za poglobljeno raziskovanje na področju astronomije.
Zagovarja idejo, da bi čim več ljudi pogledalo v vesolje, ga občudovalo in se spraševalo o njegovih skrivnostih. S pogledom kvišku izhaja iz domačega okolja, ki najprej ponuja lepote neba, nato pa še priložnosti neraziskanih turističnih storitev, ki ob zavedanju naravnih danosti lahko krepijo samozavest in inovativnost domačinov. Za uresničitev ideje se zavzema celo desetletje in je za to pripravljen iti tudi na konec sveta…
Konec sveta na koncu sveta - popolni Sončev mrk 1999
Goričko 1999
Okrog poldneva se je nebo postopoma stemnilo. Vasica na skrajnem severovzhodu Slovenije se je pogreznila v temo. Množici, zbrani z vseh strani, je zastal dih …
Razstava
Razstava vključuje zbirko fotografij, videov in pripovedi o doživetju popolnega mrka, ki je bil povod za to, da se je na Goričkem zbrala nepregledna množica obiskovalcev.
Splošno
Sončevi mrki so eni izmed najbolj spektakularnih nebesnih pojavov. Vsako leto je z Zemlje vidnih od dva do celo pet sončevih mrkov, ki so v večini vidni iz neposeljenih območij.
Sonce ob madžarski meji je sredi dneva popolnoma mrknilo, centralno opazovanje pojava je potekalo na budinskem bregu pri kapeli. Množice avtomobilov so zapolnile ceste in popolnoma ohromile promet. V različnih virih se omenja 20 tisoč do 40 tisoč ljudi. Obiskovalci so tukaj doživeli izjemen naravni pojav, domačini pa so imeli od samega mrka bolj malo, ker so se morali ukvarjati z obiskovalci. Občina Šalovci je ta dan predstavljala prestolnico Slovenije, posebej izpostavljena je bila vas Budinci, kjer je potekalo organizirano opazovanje z neposrednim televizijskim prenosom.
Popolni Sončev mrk je zelo redek pojav in se redko ponovi na istem kraju.. Pas popolnega mrka je tokrat zajel le zelo ozek del slovenskega ozemlja tik ob severni meji. Edino v tem delu Slovenije je bilo mogoče opazovati popolni mrk z vsemi spremljajočimi pojavi.
Zgodil se je največji spektakel na pomurskem nebu, doživetje teme (kmice) sredi belega dne, opazovanje čudovite Sončeve korone in Bailyjevih biserov, občutek nelagodja in srh ob občutnem znižanju temperature in nenadnem utišanju narave ter veselje ob vrnitvi Sonca. Dogodek, ki ostane človeku v spominu vse življenje, in dogodek, ki ga je skupaj z domačini doživela velika množica obiskovalcev iz celotne Slovenije, ki je ob tej priložnosti tudi prvič spoznala Goričko.
Doživljaj popolnega Sončevega mrka spada med izjemna doživetja. Predvsem zaradi svoje dolgoletne neponovljivosti, saj bo naslednji popolni mrk v Sloveniji šele 3. septembra 2081.