Sončev mrk nastane, kadar se Sonce, Luna in Zemlja navidezno poravnajo na premico, Luna pa je med Zemljo in Soncem. Gledano z Zemlje je Luna pred Soncem in tako zastira svetlobo s Sonca. Pojavi se lahko le ob mlaju ali prazni luni.
Sončevi mrki so eni izmed najbolj spektakularnih nebesnih pojavov. Vsako leto je z Zemlje vidnih od dva do celo pet sončevih mrkov, ki so v večini vidni iz neposeljenih območij.
Del Zemljine površine zaide v senco, kadar Luna Sončevi svetlobi zapre pot do Zemlje. Okoli 25-30 odstotkov mrkov je popolnih; takrat Luna za opazovalce na ožjem območju, imenovanem območje popolnega mrka, za nekaj minut popolnoma zastre Sonce. Nastane tema, pojavijo se zvezde in nebo izgleda kot ponoči. Med kratkimi trenutki popolnega mrka lahko opazujemo Sončevo korono: njegovo redko, zelo segreto zunanjo atmosfero.
Poleg tega območja je širše območje, na katerem opazovalci vidijo le delno zakrit Sončev obris. Okoli 35 odstotkov mrkov je samo delnih.
Mrki pa so lahko tudi kolobarjasti oz. obročasti, pojavijo se takrat, kadar je Luna tako daleč od Zemlje, da ne prekrije vsega Sonca. Ob vrhuncu takega mrka je temna Lunina obla obdana z ozkim obročem svetlobe.
Izjema pa je hibridni Sončev mrk, tu gre za popolni in kolobarjasti Sončev mrk hkrati. Z dela Zemlje namreč lahko opazujemo popolni, z drugega dela pa kolobarjasti Sončev mrk.
Pretekli mrki v Sloveniji :
- obročast leta 1033,
- popolni mrk 1842 – senca je šla čez zahodni kot Gorenjske zgodaj zjutraj,
- popolni mrk 1999 – Goričko v Prekmurju in nekaj obmejnih vasi.
Pot lunine sence se je začela v Atlantskem oceanu, dopoldne je šla preko juga Združenega kraljestva, severa Francije, Belgije, Luksemburga, južne Nemčije, Avstrije, Slovenije, Hrvaške, Madžarske in severne ZR Jugoslavije (Vojvodina). Maksimum mrka je bil ob 11:03 UTC na 45.1°N 24.3°E v Romuniji (v bližini mesta Râmnicu Vâlcea); svojo pot je senca nadaljevala preko Bolgarije, Črnega morja, Turčije, Sirije, Iraka, Irana, Pakistana in Indije do Bengalskega zaliva.
To je bil prvi mrk, viden iz Evrope od 22. julija 1990 in prvi mrk v Združenem kraljestvu, viden od 29. junija 1927. Po dolgem času smo mrk videli tudi v Sloveniji, na ozkem pasu ob madžarski meji.
Popolni Sončev mrk 11. avgusta 1999 je bil eden izmed najbolj gledanih mrkov v človeški zgodovini. Lunina senca je prečkala nekatera najgosteje poseljena ozemlja na svetu, žal pa so nekatera območja na poti popolnosti (večinoma Zahodna Evropa) imela slabši pogled zaradi slabega vremena. Milijoni drugih, ki živijo na tisoče kilometrov stran od poti popolnosti, so doživeli delni mrk. Vsekakor je lahko popolni mrk v živo opazovalo več kot 100 milijonov ljudi, pomembno delo pa so opravili tudi mediji, in seveda nova oblika komunikacije – internet. Na informacijskem področju gre za dogodek globalnih razsežnosti, s katerim se lahko primerja le Great American Eclipse 2017.